Na slovenskih cestah lani umrlo 93 ljudi. Kako naprej? Tako kot severna Evropa

Čeprav je bilo leto 2024 na slovenskih cestah pozitivno, saj smo zabeležili najmanj smrtnih žrtev v prometu v zgodovini samostojne Slovenije, je bilo lansko leto veliko bolj črno – za posledicami prometnih nesreč je v 2025 umrlo 93 oseb, kar je kar 25 več kot leto prej.

Po podatkih AMZS je uporaba avtocest in hitrih cest, ko govorimo o prometnih nesrečah s smrtnim izidom, najvarnejša. Na avtocestah se je zgodilo pet prometnih sreč s smrtnim izidom, na glavnih cestah 16, na lokalnih cestah 11, v naseljih 25 in na regionalnih cestah kar 31 prometnih nesreč od skupno 87 nesreč s smrtnim izidom v letu 2025.

Največji delež umrlih predstavljajo vozniki osebnih avtomobilov in motoristi – obojih je umrlo po 26. Predvsem pri motoristih je opazno veliko povečanje smrtnih žrtev, saj jih je v 2025 umrlo 11 več kot leto poprej in kar 18 več kot leta 2023. Približno polovico smrtnih nesreč so povzročili motoristi sami, polovico pa drugi udeleženci z izsiljevanjem prednosti.

Statistika, ki so jo zbrali na AMZS, govori "v prid" ženskam, ki so povzročile 12 prometnih nesreč s smrtnim izidom, medtem ko so moški povzročili 76 nesreč, ki so se končale s smrtjo.

Pregled po starostnih skupinah povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom pokaže, da je največ nesreč, in sicer 21, povzročila starostna skupina nad 64 let, najmanj, in sicer devet, pa starostna skupina od 55 do 64 let.

Neprilagojena hitrost glavni vzrok za nesreče

Glavni vzrok za nesreče je še vedno neprilagojena hitrost. Sledita nepravilna stran in smer vožnje ter neupoštevanje pravil o prednosti. Tudi pri najhujši prometni nesreči v letu 2025, ko je ob trčenju kombija v stoječi tovornjak na začelju stoječe kolone umrlo pet oseb, je bil vzrok neprilagojena hitrost. Ob tem na AMZS opozarjajo, da to ni edini vzrok te prometne nesreče, saj je voznik kombija spregledal vsa opozorila in tudi stoječo kolono pred seboj.

Delež alkoholiziranih (nad dovoljeno stopnjo) povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil 26-odstoten, v primeru nesreč s hudimi telesnimi poškodbami pa 14-odstoten. Pri enemu povzročitelju nesreče s smrtnim izidom so ugotovili tudi prisotnost prepovedanih substanc.

Tudi uporaba varnostnih pasov je na žalost še vedno daleč od samoumevnega. Med umrlimi na cestah v letu 2025 jih kar 15 ni uporabljalo varnostnega pasu, v treh primerih pa niso mogli ugotoviti, ali je bil varnostni pas uporabljen ali ne.

Zelo podoben odstotek uporabe varnostnih pasov je tudi pri hudo telesno poškodovanih voznikih in potnikih; približno četrtina udeleženih ni uporabljala varnostnega pasu, še navajajo na AMZS. Policisti so lani izdali kar 24.000 opozoril udeležencem v prometu, ki niso bili pripeti z varnostnim pasom.

Pri voznikih enoslednih motornih vozil je bila medtem pomanjkljiva uporaba varnostne čelade, je na današnji novinarski konferenci izpostavila v. d. direktorja Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol.

Med dejavniki, ki jih je navedla, so bili še uporaba motilcev, torej mobilnih telefonov, med vožnjo, in posledice utrujenosti. Prav tako je leto 2025 izstopalo zaradi izrazitega vročinskega vala, ki je – skupaj z obsežnimi deli, ki so poleti potekala na slovenskih avtocestah – prav tako morda pripomogel k poslabšanju zbranosti voznikov.

Temu pritrjuje tudi podatek, da so na AVP izrazit porast smrtnih žrtev zaznali prav poleti. Julij 2025 je bil, kar se tiče prometnih nesreč, najbolj črn mesec v zadnjem desetletju.

Na AVP so ugotovili tudi, da je bilo največ smrtnih žrtev ob koncih tedna, pri čemer so alkoholizirani vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih substanc povzročili tretjino vseh prometnih nesreč.

Med statističnimi regijami je izstopala Savinjska, kjer je bilo lani 23 smrtnih žrtev.

Tudi to leto se je začelo črno

Ker se tudi letošnje leto na slovenskih cestah ni dobro začelo – od 1. januarja do nastanka tega članka je umrlo že 11 ljudi.

Samo pretekli konec tedna so v eni sami prometni nesreči umrle tri osebe, še ena pa je bila huje poškodovana. Tudi vzrok te nesreče je bila neprilagojena hitrost, zaradi katere se je voznik zaletel v hišo.

Kot je na današnji novinarski konferenci opozoril vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun, so policisti prav na odseku, kjer se je zgodila omenjena nesreča, nekaj let prej neuspešno pozvali k postavitvi radarja. Naleteli so namreč na odpor, saj so ljudje po Kapunovih besedah radar videli ne kot sredstvo za krepitev varnosti, temveč za nabiranje denarja.

A kot je poudaril, "če voziš po omejitvah, radar ne pomeni nobenega nabiranja denarja. Če se pri omejitvi 30 kilometrov na uro peljemo 30, pri trčenju preživi tudi otrok," je bil jasen.

Kako naprej?

AVP bo v letu 2026 izvajala dodatno okrepljene aktivnosti 16 nacionalnih preventivnih akcij, policija pa bo nadzor še naprej osredotočala na ključne dejavnike tveganja.

Na sektorju prometne policije so policistom 2026 dali tudi usmeritve, kako naprej. Pri tem so se zgledovali po severni Evropi, ki je na področju prometne varnosti najbolj uspešna.

Zožili so nabor ukrepov, pri čemer so aktivnosti usmerili predvsem v omejitev povečane hitrosti, nadzor psihofizičnega stanja voznikov, uporabo varnostnih pasov in uporabo motilcev – torej ravnanj voznikov, na katera lahko ti vplivajo sami in s katerimi lahko, tako Kapun, na najbolj učinkovit način zmanjšamo število prometnih nesreč in zmanjšamo njihove posledice.

Kapun je dodal tudi, da si policisti v prihodnosti želijo še kakšno spremembo na področju prometne in prekrškovne zakonodaje, predvsem glede poenostavitve postopkov. Nazadnje pa je poudaril, naj udeleženci cestnega prometa najprej sami preverijo, kaj lahko storijo za varnost na cestah.

Tako naj bo vodilo preventiva, ne pa le ukrepanje, ko se tvegana ravnanja na cesti že pojavijo. Lani je policija udeležencem v prometu izdala kar 330.000 opozoril in ukrepov.

"Žal smo letošnje leto začeli slabo, upamo pa, da nam bo šlo v nadaljevanju bolje," je o situaciji letos priznala tudi Jevšnik Kafol.

Poudarila je pomen doslednega izvajanja Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030, katere cilj ostaja jasen – Vizija nič, nič mrtvih in hudo poškodovanih na slovenskih cestah.

Ta določa tudi nekatere konkretne ukrepe, ki so jih deležniki prometne varnosti predlagali pristojnim ministrstvom in drugim odločevalcem, med drugim spremembe zakonodaje, razmislek o meji 0,0 alkohola, uvedbo alkoholnih ključavnic in sodobne tehnične oblike nadzora, pa je v sporočilu za javnost navedla AVP.